Neznanec ob dveh ponoči pokliče vodjo lokalne vinarske zadruge.
“Gospod, oprostite, da vas kličem ob tej pozni uri. Rad bi izvedel, kdaj odprete vašo vinsko klet?”
“Ob desetih!” odgovori vodja, ter odloži slušalko.
Ob dveh ponoči ponovno zazvoni telefon, na drugi strani pa se zasliši glas malce opitega neznanca:
“Gospod, kdaj odprete vašo vinsko klet?”
“A spet vi kličete? Saj sem vam rekel, da odpremo ob deseti uri zjutraj.” je že rahlo nejevoljen poslovodja.
Ob štirih ponoči še tretjič zazvoni telefon vodje vinske kleti.
“Hiik. Oprostite, hiiik, kdaj zaprete, upsi, odprete vrata vinske kleti? Hiiik!” vpraša neznani glas na drugi strani telefona.
“Sem vam že dvakrat povedal, da odpremo ob deseti uri. Ampak dvomim, da vas bomo spustili notri, glede na to kako močno ste vinsko opiti.”
“Sej jaz ne bi šel notri, jaz bi rad prišel ven!”
